Ko slišimo, da ima nekdo demenco, nas kar pretrese. Saj je to bolezen, ki prizadene spomin, mišljenje in samo obnašanje. Alzheimerjeva bolezen je pravilno ime, te ne preveč nedolžne bolezni. Bolezen ni ozdravljiva, kar pomeni, da počasi ugaša spomin, sami simptomi počasi napredujejo od takrat, ko ugotovijo samo bolezen. Alzheimerjeva bolezen pride tako daleč pri bolniku, da za sebe ni več zmožen skrbeti, zato moramo biti pripravljeni in bolniku pomagati, kako daleč smo sposobni.
Alzheimerjeva bolezen je oblika demence. Sama demenca je oziroma označuje veliko skupino bolezni. Skupno pa je vsem tem bolezni izguba spomina, razmišljanja, govorjenja, zaznavanje, načrtovanja in še mnogo drugih dejavnikov. Alzheimerjeva bolezen ni povezana s starostjo, kot si vsi nekako predstavljamo. Res je, da starejšim ljudem tudi začne pešati spomin. Ampak to ne smemo takoj povezati z boleznijo, kot je demenca ali pa Alzheimerjeva bolezen.
Res, da neke raziskave kažejo, da naj bi se bolezen začela pojavljati tam po 65 letu starosti. Ogromno ljudi prizadene Alzheimerjeva bolezen že prej v rani mladosti. V začetku so simptomi zelo blagi. Nekateri jih komaj v začetku opazijo. Z leti pa ta bolezen lahko hitro napreduje, kar ni prijeten občutek. Če s človekom redno živimo, ga vsak dan gledamo in spremljamo, bomo to opazili. V tem času moramo bolniku stati ob strani, na njega paziti. Ko bolezen močno napreduje, ne pustite človeka samega, ker lahko pride do težav.
Zdravila za to bolezen ni. Ko se ugotovi bolezen, dobi bolnik zdravila za ublažiti simptome. Prav tako s temi zdravili malo upočasnijo samo bolezen ter bolniku kolikor se le da, izboljšajo samo kvaliteto življenja. Z vsako boleznijo se je težko na začetku sprijazniti. To velja za svojce, prav tako za samega bolnika. Same simptome boste hitro opazili, da začne človek pozabljati, težko si bo zapomnil kaj ste mu povedali. Če sumite na Alzheimerjevo bolezen, obiščite svojega zdravnika. On bo presodil, če je res ali se motite.